Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki velja od 25. maja 2018, je temeljna zakonodaja Evropske unije, namenjena zaščiti osebnih podatkov posameznikov. Njen cilj je izboljšati pravice državljanov do zasebnosti in oblikovati standardiziran pristop k obdelavi podatkov v celotni EU. Ta uredba prinaša pomembne spremembe za organizacije, ki obdelujejo osebne podatke, in postavlja posameznika v središče varstva podatkov. GDPR krepi zaščito osebnih podatkov s strogimi pravili, ki zmanjšujejo možnost zlorabe podatkov. S tem zagotavlja enoten pristop na globalni ravni. Poleg zaščite zasebnosti posameznikov povečuje tudi zaupanje med potrošniki in organizacijami, saj zahteva večjo preglednost in uvaja visoke kazni za nespoštovanje predpisov.
Ključne pravice posameznikov in dolžnosti organizacij
GDPR zagotavlja pravice posameznikom, kot so pravica do dostopa do svojih podatkov, popravljanja napačnih informacij, prenosljivosti podatkov ter pravica do izbrisa. Organizacije pa morajo zagotoviti skladnost z uredbo, kar vključuje varovanje podatkov, obveščanje o kršitvah in zagotavljanje transparentnosti pri obdelavi podatkov. Pravila veljajo tako za podjetja znotraj EU kot za tista izven EU, ki obdelujejo podatke državljanov EU, kar povečuje mednarodni pomen uredbe in njeno vlogo pri varstvu podatkov na globalni ravni.
GDPR omogoča prost pretok osebnih podatkov znotraj EU, ob tem pa zagotavlja visoko raven varstva za vse državljane. Sprejeta je bila 24. maja 2016, obvezno pa se je začela uporabljati 25. maja 2018. S tem pravnim okvirom so države članice EU uskladile svoja pravila, kar omogoča učinkovitejšo obdelavo podatkov in hkrati zaščito posameznikov v digitalni dobi.
Pred začetkom usklajevanja s to uredbo in ZVOP je ključno opraviti podroben pregled trenutnih praks organizacije, ki zajema tako zakonodajne kot informacijsko-tehnološke vidike. Na podlagi analize se pripravijo priporočila za izboljšave, pri čemer se opredelijo nujne spremembe in dodatni ukrepi za popolno skladnost. Sledi priprava ključnih dokumentov, kot so pravilniki, evidenčni sistemi, pogodbe in navodila za zaposlene. Poleg tega je priporočljivo organizirati izobraževanja, kjer zaposlene seznanite z novimi postopki in zahtevami. Strokovnjaki lahko ob tem zagotavljajo podporo pri spremljanju skladnosti, nudijo nasvete ter zastopajo podjetje pred nadzornimi organi, kar pomaga preprečiti težave in zagotavlja ustrezno izvajanje uredbe.