Majski hrošč je zelo pogost škodljivec na vrtovih, še največ škode povzroča na travnatih površinah.

V Sloveniji sta poznani dve vrsti hrošča: gozdni in poljski majski hrošč. Več o njiju izveste na https://www.ekopridelava.si/blog/majski-hrošč-je-požrešna-pošast.

Odrasli majski hrošči so v odrasli dobi veliki nekje od 25-3 cm, njihova življenjska doba pa je približno mesec dni. Prepoznamo jih po dlakastem rdeče rjavem trupu in rdeči anteni.

V času razmnoževanja izlegajo tudi po 80 jajčec, njihov razvojni cikel pa traja tudi do tri leta.

Kot škodljivec odlasli majski hrošč ni pretirano nevaren, bolj nevarne so ličinke oz.ogrci. Ogrci se prehranjujejo s koreninami rastlin (predvsem trave) in preostalim rastlinjem. Ličinke se razvijajo zelo počasi in so v prvem letu popolnoma neškodljive. Njihov hiter razvoj se prične v drugem letu od izlege,  zato so v tem času tudi hitri uničevalci površin.

Ličinke obožujejo travo, ki ni redno košena in na kateri se ne uporablja veliko gnojil, na urejeni in negovani trati niso tako intenzivne.

Odrasli majski hrošči škode ne povzročajo in jih je dokaj enostavno pobrati. Z ličinkami je več dela, zato je tu pomembno izpostaviti uporabo primernih ekoloških gnojil, ki bodo poleg hranil delovala tudi insekticidno na uničenje ličink. Najbolj učinkovito uničenje dosežemo z rednim rahljanjem zemlje, saj bomo na takšen način ličinke spravili na površje zemlje in bodo postale hrana ptičem.

Tudi sicer so ptiči zelo dober pokazatelj majskih hroščev, saj njihovo preletavanje v travni okolici nedvomno pomeni, da so prisotni hrošči.

Za popolno odstranitev ogrcev uporabimo ekološko gnojilo Neem cake, ki kot edini produkt na tržišču učinkovito deluje tudi na ogrce, saj jim aktivna snov azadirachtin zameša spomin in posledično pozabijo na svoj razvoj. Razkuževanje površin je najbolj koristno v času jesenskega mirovanja, ko so ličinke še tik pod površino zemlje in jih tako najlažje uničimo. V kolikor jesensko škropljenje zamudimo, nam vedno ostaja možnost tudi za spomladansko, vendar moramo res ujeti dneve, ko je zemlja še dokaj hladna, saj v tem času še niso zelo aktivne.